Koščičasto sadje – češnje, slive, marelice in breskve – obrezujemo drugače kot jablane ali hruške, saj je bolj dovzetno za bolezni skozi rane, narejene v mirovanju.
Zakaj drugačen pristop
Rane na koščičastem sadju, narejene pozimi, se slabo celijo in so vstopna točka za glivične bolezni, kot je rak koščičastega sadja. Zato obrezovanje izvajamo poleti, ko je drevo v rasti in rane hitreje zacelijo.
Kdaj obrezovati po vrstah
| Vrsta drevesa | Priporočen čas obrezovanja |
|---|---|
| Češnja | Takoj po obiranju plodov, poleti |
| Sliva | Po obiranju ali v cvetenju |
| Marelica | Poleti, v suhem in toplem vremenu |
| Breskev | Zgodaj poleti, po cvetenju |
Korak za korakom
- Obrezujte v suhem, toplem vremenu, nikoli v dežju ali vlagi.
- Odstranite suhe, bolne in prekrižane veje.
- Krošnjo redčite zmerno, saj prevelik poseg spodbudi prekomerno rast.
- Večje reze po potrebi zaščitite s cepilnim voskom.
Pogosta vprašanja
Ali lahko koščičasto sadje obrezujem tudi pozimi?
Odsvetujemo, saj so zimske rane bolj dovzetne za okužbe; manjše korekcije so izjema, obsežnejše obrezovanje pa prihranite za poletje.
Zakaj moja češnja po obrezovanju “krvavi”?
Izločanje smole na rani je normalen odziv drevesa; če je obilno, lahko rano zaščitite s cepilnim voskom.
Za splošno zaščito koščičastega sadja pred pomladno zmrzaljo si oglejte tudi nasvet o zaščiti pred pozno zmrzaljo.